»To je zgodba o perspektivi, o jadranju visoko nad tlemi in o spoznanju, da so neznatne sledi, ki jih puščamo za seboj, črte, ki jih rišemo, in črte, ki ustvarjajo večjo sliko.«
»Z zadostne razdalje se lahko packe na tleh zdijo kot čudoviti vzorci.«
»Bolje rečeno, Zeko fotografira ljudi, ki so pomembnejši od samih izvajalcev, ki se nesebično dajejo, brez rezerve, ki z interakcijo ustvarjajo koncerte za veličastne dogodke, dvourne pravljice, v katerih se začasno pozablja surova realnost, ki nas obkroža.«
»Rob sence na eni strani (kontrastno) omejuje eno površino, na drugi strani pa senca/površina mehko prehaja v drugo površino. Poigrava se s simetrijo, križanjem črt in smeri, s svetlim in temnim, vdolbinami in izboklinami. Fotografija v nas vzbudi željo po dotiku (da to kožo pogladimo in jo začutimo pod prsti).«
»Fotografije nosijo pripovedi pisateljice in ljudi, ki jim ta del sveta pripada.«
»Najsi bo to močan kontrast med odtenki pisanih listov različnih grmovnic, markantna socvetja kresnic ali skrivnostne jesenske meglice, ki se vijejo okoli porumenelega rastlinja, prav vsi prizori so vredni, da jih ujame v svoj objektiv.«
»Sami sebi pišejo, rišejo, packajo, limajo, pošiljajo, grozijo in seveda ... delajo se žrtve.«
»Barve samo še poudarijo 'zmagoslavje lepote', ki veje iz nje.«
»Pivka ne zanima 'toliko sam posnetek, ki ga naredi s kamero, ampak se ta čarovnija pri njem začne po tem.'«
»Lahko bi šlo za stanovanje babice, kot ga je dokumentiral Boštjan Pucelj ali Tanja Lažetić s fotografijami, mestoma podobnimi Kocjančičevim«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju