»To je zgodba o perspektivi, o jadranju visoko nad tlemi in o spoznanju, da so neznatne sledi, ki jih puščamo za seboj, črte, ki jih rišemo, in črte, ki ustvarjajo večjo sliko.«
»Bolje rečeno, Zeko fotografira ljudi, ki so pomembnejši od samih izvajalcev, ki se nesebično dajejo, brez rezerve, ki z interakcijo ustvarjajo koncerte za veličastne dogodke, dvourne pravljice, v katerih se začasno pozablja surova realnost, ki nas obkroža.«
»Rob sence na eni strani (kontrastno) omejuje eno površino, na drugi strani pa senca/površina mehko prehaja v drugo površino. Poigrava se s simetrijo, križanjem črt in smeri, s svetlim in temnim, vdolbinami in izboklinami. Fotografija v nas vzbudi željo po dotiku (da to kožo pogladimo in jo začutimo pod prsti).«
»Najsi bo to močan kontrast med odtenki pisanih listov različnih grmovnic, markantna socvetja kresnic ali skrivnostne jesenske meglice, ki se vijejo okoli porumenelega rastlinja, prav vsi prizori so vredni, da jih ujame v svoj objektiv.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju